Canta

Mestece Canta (2819 mnv) je prestolnica istoimenske andske province 102,5 km severovzhodno od Lime (cca. 3 ure vožnje). Pot vodi po aveniji Tupac Amaru čez enega, milo rečeno, manj lepih predelov Lime - El Cono Norte. Če imate čas, si poglejte 10 minut fragmentov potovanja (žal je posnetek slabše kakovosti).

Panorama Cante iznad hotela Cancay Vento.

Zimske temperature so tu baje 11-15 C, čez preostali del leta pa 12 - 20 C. No, meni se je zdelo, da je bilo čez dan 30C, ponoči pa okoli nule. V te kraje se je priporočljivo odpraviti s toplejšim puloverjem, pohodnimi čevlji, kremo z UV faktorjem in s kakšnim sredstvom proti mrčesu.Glavni trg v Canti

Sveže postrvi na tržnici. Moje prepričanje, da imajo divje postrvi rožnato meso, gojene pa belo, se je izkazalo za napačno. Rožnata riba iz ribogojnice je bila tokrat veliko bolj okusna od bele iz rečice Chillon.

Bencinska črpalka na glavni "aveniji" v Canti. Vsaj desetkrat sva se peljala mimo nje, preden sva jo prepoznala. Sicer ni priporočljivo tankati na takih odročnih črpalkah, ker gorivo baje redčijo oz. mu dodajajo neke primesi.

Zajtrk v Andih: žemljica s svežim sirom (tale mi sicer ni bil preveč všeč, se mi zdi brez okusa), sok in kava. Pri kavi sem vajena že vsega hudega, a tokrat so mi jo prvič postregli v steklenički za olje - ob seveda zvrhano polni skodeli mastnega mleka.

Soba v penzionu za 20 solov, tik ob policijski postaji.

Pogled z okna. Do 4h zjutraj je po ulicah odmevala andska "party" glasba (je bil ravno nek praznik), zatem so začeli kikirikati petelini, ki so se jim kasneje pridružili še osli. Vsako jutro je vas polna ovac, kozic, oslov in konjev, ki so še vedno najbolj pogosto prevozno sredstvo.

Artičoke na poti v Obrajillo, vasico pol ure hoda od Cante.

Pot v Obrajillo je prav luštna. Še lepše bi bilo, če bi bilo manj avtomobilov,
ki pešce dobesedno zasujejo s prahom.

Ovčice

Popoldanske meglice

Radovednež