22 May 2008

Pobeg v deželo kave

S precejšnjo zamudo se spet oglašam. Malo me je dajala lenoba … Pred dnevi sva s Cesarjem, kakor mnogo prebivalcev prestolnice, pobegnila pred kaosom, ki je zavladal v Limi v času vrha ALC-UE. Chanchamayo je provinca v pokrajini Junin, v osrednji džungli. Čeprav je od Lime oddaljena le nekaj čez 300 km, vožnja z avtobusom traja dobrih 8 ur. Treba je namreč prečkati Ande. Nekje v bližini Oroye, enega najbolj onesnaženih mest na svetu, sem malo težje zadihala, a me ni zagrabil soroche (višinska bolezen). Nazaj grede je bilo žal drugače. Navsezadnje je v precej kratkem času treba premagati več tisoč metrov višinske razlike. Najvišja točka na poti je Ticlio - 4.818 m! Med tujimi turisti Chanchamayo še vedno velja za neznanko, med Limenci pa je priljubljena izletniška točka. Še preveč priljubljena. Ob praznikih je skoraj nemogoče najti prosto sobo v la Merced, prestolnici Chanchamaya. La Merced leži v rodovitni dolini reke Chanchamayo, med divjimi gozdovi in nasadi kave ter tropskega sadja. Na glavnem trgu lahko turisti poskušajo eksotične marmelade, sokove, likerje in kavo. Kava, največje bogastvo Chanchamaya, se tri dni sonči pred hišami v dolini,
zatem pa potuje v bližnjo pražarno. Prijazen kmet mi je zaupal, da za kilogram kave dobi 4 sole (1 evro).

V bližini mesta je več znamenitosti. Med njimi prednjačijo čudoviti slapovi. S Cesarjem sva obiskala Velo de novia (nevestina tančica) in Bayoz. Škoda, da je bilo tistega dne toliko turistov. Pod slapovi smo se dobesedno gnetli. Med tednom je baje povsem drugače.

Bayoz ima več tolmunov, v katerih se da osvežiti. Najbolj priljubljen je tisti pod največjim slapom. Punce smo izkoristile priložnost za „playboy“ fotke.



Poziranje pod slapom me je

za ves naslednji dan

priklenilo na posteljo (in ob tem spet hura za kokin čaj, ki mi je tako hitro vrnil moči!).



Kdo bi si mislil, da celo sredi džungle prihaja do prometnih zamaškov?!






Med znamenitostmi je treba omeniti tudi viseči most Kimiri, zgrajen že leta 1901. Še danes je v
uporabi, tako za pešce kot za motorna vozila.


Med čakanjem na kosilo v Puertu Pichanaki so nas povabili na plovbo po reki

Perene.

Še kratek filmček, več pa v naslednjem prispevku.

No comments: