Kje so človekove pravice ob vrhu EU-LAC?

Ljubljana/Lima - V perujski prestolnici Limi bo 16. in 17. maja 2008 potekal vrh med Evropsko unijo (EU) ter Latinsko Ameriko in Karibi (LAC), ki je eden izmed vrhuncev slovenskega predsedovanja EU. Vrh EU s tretjimi partnerji je najvišja oblika srečanja, ki jo EU izvaja na politični ravni.

V Amnesty International Slovenije (AIS) ob tej priložnosti opozarjajo na erozijo človekovih pravic na vrhu. V dosedanjem delu s predsedstvom EU so namreč opazili šibko voljo za naslavljanje tem človekovih pravic, saj prevladujejo predvsem gospodarske in politične teme.

Pred pripravami na vrh je Amnesty International slovensko predsedstvo pozvala, da dogodek izkoristi kot priložnost za izboljšanje nekaterih ključnih področij človekovih pravic v državah LAC, kjer zaznavajo številne hude kršitve, ki so po državah zelo raznovrstne. AI poudarja, da mednarodno skupnost čaka veliko dela in odgovornosti na tem področju.

Varovanje zagovornikov človekovih pravic in članov delavskih sindikatov je ključnega pomena za zagotavljanje pravic v praksi in ima daljnosežne posledice, zato bi morala EU v popolnosti uveljaviti smernice glede zagovornikov človekovih pravic in zahtevati zagotovilo partnerskih vlad, da bodo sprejele vse ukrepe za dokončno prenehanje njihovega sistematičnega nadlegovanja. Samo v Kolumbiji, ki jo tudi sicer pretresajo izvensodne usmrtitve, je bilo med januarjem 1991 in decembrom 2006 ubitih kar 2.245 članov delavskih sindikatov, 3.400 jih je bilo žrtev groženj oboroženih paravojaških in gverilskih skupin, 138 pa jih je 'izginilo'.

AI tudi opozarja na nujnost zagotovitve učinkovitega in enakega dostopa žensk do zdravstvene oskrbe. EU bi morala že med pripravami na letošnje svetovno leto zdravja perujsko vlado pozvati, da zagotovi vsakomur pravico do prostega dostopa do zdravstvene oskrbe in informacij. Stopnja umrljivosti otrok in mater v Peruju je še vedno najvišja v regiji, saj so ne glede na strmo rast gospodarstva v zadnjih letih vložki v zdravstvo najnižji v regiji.

Zagotavljanje varnosti za vse skupnosti. Predsedstvo mora spodbuditi Brazilijo, da začne reševati problem sistematičnega kršenja človekovih pravic in nasilja v državi, še posebno policijskega nasilja ter nasilja nad ženskami. EU mora tudi pridobiti zavezo Mehike za preučitev in preprečevanje nadaljnjega nasilja in groženj v povezavi z gradnjo jezu La Parota in zagotoviti soodločanje ljudi, ki jih bo jez zadeval in ki sodijo med izjemno marginalizirane skupnosti.

Varovanje migrantskih in manjšinskih delavcev je zelo pereč problem človekovih pravic, s katerim se sooča med drugim tudi Dominikanska republika. EU mora opozoriti to državo na prepoved diskriminacije Haitijcev in da nemudoma uresniči do migrantov prijazne politike, ki spoštujejo človekove pravice, in prepozna vsem otrokom, rojenim v Dominikanski republiki, enake pravice brez diskriminacije.

AI opozarja tudi na vprašanje poslovanja z odgovornostjo do človekovih pravic, kjer bi morala EU izpostaviti pomen, vlogo in odgovornost držav in podjetij, vključno z evropskimi, do varovanja človekovih pravic v regiji. Gospodarsko sodelovanje in razvoj poslovanja ne smeta pozabljati obstoječih odgovornosti po mednarodnem pravu človekovih pravic, saj obstaja zelo pomembna povezava med gospodarstvom in človekovimi pravicami. Vsi gospodarski akterji se morajo tega zavedati in prevzeti odgovornost, države pa imajo dolžnost varovati ljudi na svojem ozemlju pred kršitvami človekovih pravic, vključno s kršitvami, ki jih povzročajo podjetja.

AIS opozarja, da se EU tokrat ni izkazala. Po njihovih izkušnjah v Delovni skupini Sveta EU za Latinsko Ameriko (COLAT), ki vrh pripravlja in tudi vodi, ni bilo posluha za vključitev človekovih pravic na vrh v Limi in razpravo v zvezi s tem. AIS poudarja, da se COLAT ni želel niti sestati s predstavnico južnoameriških nevladnih organizacij iz Kolumbije, niti ni bil zainteresiran za vsebinske pogovore o človekovih pravicah v regiji in je odrival tematiko na druge organe Sveta EU kljub izrecnim določilom prava EU o vključevanju tematike človekovih pravic na vseh ravneh ter v vse organe in telesa EU.

"Čeprav se je EU zavezala k zaščiti človekovih pravic v stikih s tretjimi državami na vseh ravneh, v praksi te pogosto ostanejo povsem ob strani. Zavedamo se pomena gospodarskih stikov med EU in LAC, vendar pa številni izzivi prava človekovih pravic zahtevajo takojšnjo pozornost in odziv mednarodne skupnosti – in ravno tu EU z zatiskanjem oči ter preveč plahim pristopom ne izpolnjuje svoje zaveze," je bila ostra Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenije.

Do danes tako v AIS niso prejeli nobenega odziva na njihova opozorila glede kršenja človekovih pravic v regiji LAC niti odgovora, kako bo Evropska unija zagotovila, da bo njena zaveza k človekovim pravicam postavljena v ospredje njenih odnosov z državami Latinske Amerike v prihodnosti. Zdi se, da bodo tudi tokrat človekove pravice pozabljene.

Turinova je na koncu še dodala, da v AIS: "še vedno upamo, da bo Evropska unija izpolnila svojo obveznost in naslovila vprašanja človekovih pravic v regiji, tako med formalnimi kot neformalnimi pogovori in s tem pripomogla k spremembam. Samo lepe zaveze na papirju o vključevanju problematike človekovih pravic v razgovore namreč ne bodo pomagale tisočim posameznikom, ki so jim vsak dan kršene njihove osnovne pravice."

Vir: http://www.amnesty.si/sl/node/1115